Lisica bo vedno zvita, da bo le dobila, kar hoče.
Bila je lisica, ki je pri kmetu kradla kokoši. Imela je rumeno dlako, velik puhast rep, velika ušesa in male tačke.

Nekega večera se je odpravila h kmetu, da bi si dobila večerjo. Ko je iz gozda prilomastil velik in težek medved z velikim šapami, rjavo dlako ter veliko glavo. Lisico vpraša: ,,Kaj delaš lisica?” Lisica hitro odgovori: ,,Nič.” ,,Zakaj pa tukaj tako gledaš kokoši, kot da jih boš pohrustala?” Lisica si izmisli laž in se odpravi v gozd. Medved gre za njo in ji začne praviti:
,,Veš, ne bi smela krasti kokoši.” Lisica ga je ignorirala in se skrila.

Naslednjo noč lisica spet gre po večerjo. Medved pride in vidi lisico. Lisica pa je zvita in medvedu reče: ,,Veš medved, vem za kraj, kjer je polno sladkega medu.” ,,Kje je ta kraj?” vpraša medved. Lisica mu pokaže in ga vodi do pasti, v katero se medved ujame.

Lisica je s svojo zvitostjo dobila kokoš, medved pa je poginil.

Matej Zemljič, 7. razred