Neizrečeni občutki

Mickina soba, december 1789

Dragi dnevnik,

ni več skrivnosti, da sem neumna in naivna. Le kako sem lahko nasedla temu prevarantu? Zakaj sem verjela njegovim sladkim besedam?

Ah, saj ti vendar še ne veš. Po plesu z Anžetom, ko mi je s svojim prijemom skoraj strl kosti v naši gostilni prikazal žlahtni gospod Tulpenheim. Prišel je za točilni pult in se začel pogovarjati o nekih gospodarskih rečeh, njegove oči so ves čas pogledovale k meni. Čeprav sem vedela, da ga ne bom več videla, sem se zaljubila vanj.

Naslednji dan se je že ob desetih prikazal na vratih gostilne in naročil samo vodo, ki je zastonj. Ko sem mu jo prinesla, sem že hotela oditi, ko me je zgrabil za roko. Srce mi je začelo biti hitreje. Vprašal me je, kako mi je ime in če delam tu. Z veseljem sem mu odgovorila, da sem Micka in tu živim. Tudi on se mi je predstavil, čeprav sem že prej vedela, kdo je. Vedela sem, da se ne bi smela zapletati z njim, saj sem zaročena z Anžetom, ampak premagala me je želja, da bi postala žlahtna gospa. In bil je čeden in lepo oblečen, ne tako kot Anže, ki je sicer pošten in reven tudi ni. Večkrat je prišel k meni, govoril mi je, kako sem lepa. Nasedala sem mu, dokler ni nekega dne prišla žlahtna gospa Šternfeldovka in zaradi prstana, ki mi ga je dal Tulpenheim, razkrila njegovo prevaro. Istočasno je bil zaročen tudi z njo. Takrat so se mi odprle oči. Tulpenheim me je vodil za nos in vem, da mi je Anže oprostil, vendar mi vedno očita ter me draži. Tudi oče mi je vse odpustil, ampak se vseeno počutim krivo. Tudi če bi bila žlahtna gospa kot Štrenfeldovka, ne bi bila nikoli tako pametna kot ona. Anže je, čeprav mi očita mojo prevaro, res prekrasen in zelo pameten. S svojo kmečko pametjo je premagal neumnega gospoda. Le kaj se bo sedaj zgodilo s Tulpenheimom? Najprej je hotel imeti dve ženski, zdaj ne bo imel nobene od naju, pa tudi drugih ne, ko se bodo njegova dejanja razkrila. Podcenil je kmečko prebivalstvo. Morda nismo tako urejeni in bogati, smo pa zato toliko pametnejši.

Nikoli si ne bom oprostila za svoje napake, ampak zato vem, da mi bodo Anže, oče in tudi Štrenfeldovka oprostili.

                                                                                Micka

Ema Senekovič, 8. razred