Mickina dnevna soba, 9. 9. 1789

Dragi dnevnik!

Micka tukaj. Neumna, ampak zelo neumna in naivna sem. Sploh ne vem, kako sem mu lahko verjela in prevarala Anžeta, čeprav je Anže kmečki fant in ne zna biti ravno nežen, ne zna dajati komplimentov, je zelo pameten in dober. Sploh ne vem, kako je to možno, da
potem ko sem mu to naredila, še vedno hoče biti z menoj.

No, zdaj pa k bistvu. Bilo je enega lepega sončnega dne, ko sem razmišljala, kako bi bilo lepo, če bi živela na gradu in bi bila žlahtna gospa. Ko sem tisti dan šla na sprehod, sem tam srečala čednega in mestnega gospoda, ki mu je bilo ime Tulpenheim, bil je res čeden in znal je dajati komplimente, ne tako kot Anže. Zaljubila sem se vanj. Takrat nisem dojela, kakšen je in sem videla samo njegovo lepoto, imela sem oči samo zanj. Nisem pa vedela, da ima zaročenko. Bila sem neumna in naivna. Tulpenheim mi je podaril prelep prstan, le bala sem se, da bi za to izvedela Anže in oče, nisem ju hotela prizadeti. Vendar sem se s Tulpennheimom imela zelo lepo, vedno mi je dal pozornost. Medtem ko njegovi zaročenki Šternnfeldovki ni povedal, da je z mano, ampak tudi jaz nisem vedela zanjo. Ko sem izvedela zanjo, nisem bila najbolj vesela. Tudi Šternfeldovka je bila besna in odločila se je, da ga zapusti, jaz sem naredila enako in sem šla povedat očetu, oče ni bil najbolj navdušen, ampak ko sem to povedala Anžetu, je odreagiral, kot da se to sploh ni zgodilo. No, skoraj tako.

Nekaj dni po tem, ko sem mu povedala, si je oblekel nedeljsko obleko in mi metal pod noge, kar sem mu naredila, vendar ni bil besen, kar me je zelo presenetilo. Nisem vedela, da ja tako razumen. S tisto gosposko obleko, ki je bila grozna, mi je dajal komplimente, ki so bili grozni kot obleka. Povedala sem mu, da mi ni do šale. Bila sem zelo prizadeta zaradi tega, kar mi je naredil Tulpenheim. Oče, Anže in Šternfeldovka so se spoznali in se odločili, da mu nastavijo past, sicer mi niso hoteli povedati, kaj je, saj so se bali, da bom kaj zblebetala Tulpenheimu.

Bila sem zelo vesela, kajti Anže mi je dokončno oprostil in ni mi več metal pod noge mojih napak. Zelo sva srečna. Tulpenheim je ostal dokončno sam, saj si je to tudi zaslužil. Čeprav vem, da to s Tulpenheimu ni bilo v redu, sem zelo vesela, da vem, da nikoli nisem sama, saj imam ob sebi očeta in Anžeta.

tvoja Micka

Pija Šunko, 8. razred

Miha Senekovič, 4. razred