TRETJI IZZIV
V tretjem bralnem izzivu so učenci prebirali literarno delo katalonske pisateljice Care Santos z naslovom Resnica. Med 94 skupinami (282 tekmovalci) so učenci naše šole dosegli odlične rezultate.
Za izhodišče za pripravo svoje ustvarjalne naloge so dobili citat Georga Orwella: Iz sedanjosti ne moremo bežati v preteklost, marveč zmeraj in samo v bodočnost.
Svoje misli in občutke so lahko izrazili na različne načine. Naši učenci so se tako predstavili s kratko dramsko igro, kamišibajem in flip bookom. Dosegli so naslednje razvrstitve:
prvo mesto: Veličastne grške boginje (Aneja Kos, Larisa Kotnik, Alina Berič).
Strokovna komisija je zapisala: »Vaša naloga je izjemna! Navdušeni smo nad izjemno izdelanim kamišibajem, ki opozarja na pomembnost osredotočanja na naša dejanja v sedanjosti in prihodnosti, glasbeno spremljavo in vašim pripovedovanjem! Vaše razmišljanje o citatu in knjigi, ki ga sicer izražate bolj neposredno, je poglobljeno in koherentno.«
Drugo mesto: Peter’s Sisters (Manja Jug, Tisa Bedič, Ema Senekovič).
Strokovna komisija je svojo izbiro utemeljila z besedami: »Vaša gledališka predstava nas je čisto navdušila! Veseli smo, da ste svoje razmišljanje o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti pokazali na izjemno inovativen in poglobljen način z uporabo metafore bremena ter se potrudili tudi s scenografijo.«
Tretje mesto: Winx Club (Ema Lavrenčič, Tobias Škamlec, Kaja Žnuderl).
Strokovna komisija je zapisala: »Čestitke za odlično opravljeno nalogo! Svoje razmišljanje ste na inovativen način prikazali z odličnim flip bookom in ga na neposreden način povezali z dogajanjem v knjigi Resnica.«
ČETRTI IZZIV
V četrtem izzivu so učenci prebirali literarno delo slovenske pisateljice Aksinje Kermauner z naslovom In zmaj je pojedel sonce. Ste vedeli, da se Aksinja Kermauner, avtorica knjige In zmaj je pojedel sonce, že desetletja ukvarja s slepo in slabovidno mladino? V svojih delih opozarja na težave slepih in slabovidnih ter gluhih, ustvarila pa je tudi prvo slovensko tipno slikanico. Njihova naloga je bila, da raziščejo tipne slikanice in ustvarijo svojo tipno ilustracijo. Raziskovali in odkrivali so svet, v katerem se gleda z rokami.
Ekipa Peter’s Sisters (Manja Jug, Tisa Bedič in Ema Senekovič) je v tem izzivu zasedla skupno 5. mesto.
Strokovna komisija je zapisala, da so poslale premišljeno izdelano tipno ilustracijo, ki odraža razumevanje prebranega in tehnik, ki jih uporabljamo pri ustvarjanju knjig za slepe in slabovidne.
PETI IZZIV
V petem izzivu so učenci prebirali literarno delo Terese Calo Marta pred ogledalom, ki na zelo intimen način izpostavlja motnje hranjenja, temo, o kateri še vedno zelo težko govorimo. Učenci so za nalogo dobili, da na različne načine uprizorijo Martin pogovor z okostnjakinjo. Tudi v tem izzivu so se naši učenci odlično odrezali.
Ekipa Peter’s Sisters je zasedla 3. mesto.
Strokovna komisija je zapisala: »Peter’s Sisters so dogajanje postavile na pravi oder in ga odigrale v dveh delih. Njihova zamisel za prikaz izbranega prizora se nam zdi domiselna in zlahka si lahko predstavljamo, da bi njihovo gledališko igro predstavili vsem učencem šole, ki jo obiskujejo.«
Ekipa Winx Club (Ema Lavrenčič, Kaja Žnuderl in Tobias Škamlec) je zasedla 4. mesto izmed več kot 90 ekip širom Slovenije.
Strokovna komisija je zapisala: »Člani skupine Winx Club so našo pozornost pritegnili z odlično izdelanim kamišibajem.«
ŠESTI IZZIV
Nazadnje so učenci prebirali Električne ribe avtorice Susan Keller, večplastno in poetično zgodbo o domotožju, identiteti, molku in besedah, ki jih je treba na novo poiskati, o nežnem porajanju prijateljstva, pa tudi o duševni bolezni. Napisati so morali pismo najboljšemu prijatelju ali prijateljici, s katerim oziroma s katero se zdaj ne morejo več vsak dan videti, saj so se preselili drugim.
Tudi v tem izzivu so se učenci naše šole zelo izkazali. Skupina Peter’s Sisters (Tisa Bedič, Manja Jug in Ema Senekovič) je zasedla 1. mesto.
Strokovna komisija je zapisala naslednjo utemeljitev: »Ekipa Peter’s Sisters je v svoje izjemno nostalgično in ročno napisano pismo vključila narečne besede in pokazala, da lahko tudi selitev znotraj iste države povzroča podobne občutke kot selitev v tujino, saj se navade in običaji med kraji razlikujejo.«
PISMO OD SKUPINE PETER’S SISTERS
Veličastne grške boginje (Larisa Kotnik, Aneja Kos in Alina Berič) so v tem izzivu zasedle 3. mesto.
Strokovna komisija je zapisala: »Veličastne grške boginje so nas navdušile s pristnostjo, saj so se odlično vživele v situacijo deklice, ki se je iz Francije preselila v Slovenijo, in vključile francoske besede, ki poudarijo občutke nostalgije, ki so prisotni tudi takrat, ko v tujem jeziku težko izrazimo svoja čustva.«
PISMO VELIČASTNIH GRŠKIH BOGINJ
Lenart, 19. 5. 2018
Dragi prijatelj Noel,
že nekaj časa živim v Sloveniji. Četudi sem obkrožena z veliko ljudmi, pogrešam vas, ki ste ostali v moji rodni domovini. Že res, da je moja mama po rodu Slovenka, vendar imam kar nekaj težav s prilagajanjem na novo okolje, kjer se sicer počutim varno in sprejeto, saj je to majhna država. Ob prihodu v Slovenijo sem začutila tudi nekaj strahu pred novim, za katerega sem prepričana, da bo kmalu izginil, saj je ob meni moja družina. V novem prebivališču od neznancev slišim jezik, ki se izgovarja lažje kot francoščina. Moj prvi šolski dan je bil ena sama sramota. Uganeš, kaj se je zgodilo? Svojo razredničarko sem poljubila na lice. V trenutku je razred prevzel krohot. Jaz pa nisem vedela, čemu se smejijo, saj je to pri nas nekaj povsem običajnega. V tistem trenutku je moje telo onemelo, najraje bi se kar pogreznila v zemljo. Priznam, da sem pričakovala, da bom ob obisku mamine rodne grude občutila več veselja. Presenetilo me je, da me na mizi ni pričakala bageta, ampak potica. Njami. Slovenci imajo dober okus za pripravljanje kulinaričnih specialitet. Tudi s sošolci navezujem stike. Trudim se … Trudijo se tudi on. Učenje slovenščine mi gre že bolje, čeprav si včasih lomim jezik.:) Ko v novem okolju naletim na spremembe, ki mi niso najbolj všeč, se vame naseli domotožje. Kar zbežala bi … Ljudje ne znajo izgovoriti mojega imena, pa tako lepo zveni Juliette (“DŽULIET”) po francosko, ne pa slovenska različica Julieta. Pričakujem preveč? Nisem si mislila, da bom pravilno izgovorjavo tolikokrat ponavljala niti si prej nisem predstavljala, da se me bo to tako dotaknilo. Zaradi tega imam občutek, da se ljudje norčujejo iz mene. Boli me, ker se mi zdi, da vse, kar sem bila in sem, izginja. Kar tako … Jaz pa se oklepam … Česa? Koga? V ušesih mi zveni njihova živahna glasba. Moja duša pa … tristesse. Saj sploh ne vem, kako bi se izrazila, tako da ne bi zatajila korenin svojih staršev, saj vendarle so to tudi moje korenine, pa vendar srce čuti drugače. Ve, da bi nekaj moralo, a ne zmore. Ne zmorem … ça ne marche pas (Ne gre …). Iščem sebe, prijatelje … Oklepam se vsega, kar je bilo nekoč moje življenje. Potrebujem nekaj oz. nekoga, da se mi sproži hormon veselja npr. hišnega ljubljenčka ali pa zgolj tvoj topel objem in besede, da bo v redu, da bom zmogla tudi tokrat. Srce si želi nazaj … Ma France …
Neizmerno te pogrešam.
Un bisou (poljub). Juliette