Zg. Partinje, 27. 1. 2021

Spoštovani Prešeren

tako kot vsak zaveden Slovenec vas prav dobro poznam. Verjetno vemo več o vas, kot bi si želeli. Rodili ste se hitro zapomljivo letnico 1800, in sicer 3. decembra. Bili ste tretji izmed 7 otrok Mine in Šimna Prešerna. Za razliko od ostalih otrok, ki jih je šolala mama, ste vi šli z Vrbe v Kopanj k stricu Jožefu. Zaradi nadarjenosti ste bili vpisani v zlato knjigo, kasneje pa študirati na Dunaj. Naredili ste tudi filozofsko fakulteto in se zaposlili kot pravnik. Imeli ste dve neuslišani ljubezni Julijo Primic in Zaliko Dolenc, na koncu pa ste z Ano Jelovšek imeli tri otroke.

Vaših del res ni veliko, so pa zato toliko globlja in v njih izlivate svoja čustva, ko vas je zapustila ljubezen, ko ste izgubili prijatelja Matijo Čopa ali se skregali z Jernejem Kopitarjem. Vaša dela so različnih oblik in prav s tem ste slovenski jezik povzpeli na evropsko raven. Sedma kitica pesmi Zdravljica je zdaj naša himna, nanjo smo izredno ponosni.

No, vseeno vam malo zamerim. Pri slovenščini se moramo učiti o vas in znati na pamet vaš življenjepis. Naša generacija se je – vsaj mislim tako – izognila deklamaciji Povodnega moža, a verjamem, da to še ni konec. Vseeno sem vesela in ponosna na vse, kar ste naredili za slovenki narodni ter jezik, saj brez vas morda sploh ne bi obstajali in imeli toliko literarnih del.

Lep prešeren pozdrav

Ema Senekovič, 8. razred

Alenka Gretar Logar, 4. razred