Popotovanje v srce Privlake

Očitno dvakratno morje ni bilo dovolj, zato sem se na morje odpravila še tretjič. Tokrat s sestrično, bratrancem, stricem in teto, mislim, da mi je to morje ostalo najbolj v spominu. Idejo, da bi odšla z njimi na morje, sva dali s sestrično. Odpravili smo se v Privlako. Odšli smo 12. avgusta za 10 dni. Privlaka je majhno mesto v bližini Zadra, tukaj najdemo tudi zdravilno blato črne barve, ki naj bi zdravilo revmo.

Od doma smo se odpravili ob 9.00, pred tem smo pojedli zajtrk in prtljago odnesli v avto. Vožnja je bila kar naporno, saj smo se zaradi zastojev na avtocesti vozili kar 9 ur. Bili so taki zastoji, da so ljudje kar prihajali iz avtomobilov in nekateri so si iz kombija celo prinesli stole in si jih postavili na avtocesto ter si podajali žogo. Peljali smo se skozi Zagreb, Karlovec, Zadar in Šibenik. Ko smo končno prispeli na cilj. Že prvi dan sva se s sestrično odpravili kopat, nato pa še na sprehod. Pred tem smo si prtljago odnesli v njihov apartma.

Naslednji dan sva se s sestrično zbudili kar pozno, saj sva bili utrujeni od prejšnjega napornega dne. Ko sva zbrali dovolj energije, da bova tudi športno aktivni, zato sva se kopali dva- do trikrat na dan, nato pa še odšli na sprehod in to vsak dan. Na sprehod sva odšli proti večer, saj ni bilo tako vroče. Zraven čudovite plaže v Privlaki si še lahko ogledaš tudi druge plaže, kot so: Kraljičina plaža, plaža Dalmacija večina teh plaž je znana po peščenih oblah in čistem morju. Kljub nenaspanim jutrom smo se s sestrično in teto odpravile s kolesi do gostilne, ki je imela prečudovit pogled na morje. Tukaj smo poklepetale ob soku in ledenih kavah. Ko smo se vrnile iz gostilne, smo se zaradi vročine odpravile kopat. S sestrično in bratrancem smo tudi odšli skočit s pomola. Sestrična me je prepričevala, da greva še vse preostale dni teč, čeprav je bilo naporno, ko sva odtekli, sva se vrgli v morje, to je bilo res odlično. Zaradi pozne ure sva imeli morje samo zase.

Naslednji dan sva naredili odlično cheesecake torto, ki smo jo pojedli že tisti dan. Zvečer sva ob sončnem zahodu odšli na sprehod po potki ob morju. Predzadnji dan smo imeli piknik in si pekli ribe. Bile so zelo okusne in sitostne. S sestrično sva se odločili, da bova kolesarili do prečudovitih Sabunik. Ime so dobile po dalmatinskem narečju, kar  pomeni pesek. Nato pa sva nadaljevali pot do Nina, tja sva se vozili eno uro. V Ninu najdemo cerkev sv. Križa iz 9. stoletja. Naučila sem se, da je Nin najstarejšo hrvaško kraljevo mesto, kjer si lahko ogledamo grad. Prav tako ne smemo pozabiti na kip Grgurja Ninskega, ki prinaša srečo z dotikom bronastega paka. V Ninu sva se prav tako posladkali s fritulami. Do apartmaja sva prišli kar pozno in vsi so naju že čakali, da se vrneva. Prav tako me je razveselil prihod babice in dedka.

Zjutraj smo odšle z babico in sestrično na sprehod, nato smo se s kolesi odpravile v gostilno. Nato je sledilo kopanje, saj je bilo že precej vroče. Preden so se naše počitnice na morju zaključile, smo imeli kosilo. Babica je tudi spekla res dobro čokoladno pecivo. Nato smo se odpravili na pot domov. Tudi pri vračanju nazaj je bilo nekaj zastojev in vsi smo bili že pošteno utrujeni ter naveličani vožnje. Domov smo prišli ob osmih zvečer. Naša pustolovščina na morju v Privlaki je bila nepozabna zaradi dobre družbe in prelepih spominov na Privlako. Zagotovo se bom še kdaj vrnila.

Alina Draškovič, 9. razred

Kyara Salobir, 8. razred