pod posteljo, 12. 3. 1759

Dragi moj dnevnik.

Tako sem naivna oseba, da bolj naivne ni. Sem neodločna, čeprav hitro sprejmem odločitev. Hotela sem postati žlahtna gospa, a se to na koncu ni zgodilo .

Vedno sem hotela postati žlahtna gospa in se je to tudi skoraj zgodilo, če pred tem ne bi izvedela resnice. Vse se je začelo s tem, da sem se zaljubila v uglajenega gospoda po imenu Schönheim. Vedno je bil zelo prijazen in mi govoril same dobre reči, verjela sem mu. Nameravala sva se poročiti, a je do mene prišla Šternfeldovka, ki je bila vdova. Začela me je spraševati o mojem prstanu na roki. Ko sem ji ga podala v roke, je na prstanu videla svoje ime in me začela spraševati o mojem zaročencu. Spraševala me je, kako mu je ime in me začela tolažiti. Nič mi ni bilo jasno, a sem na koncu dojela, da je mojemu zaročencu v resnici ime Tulpenheim in da nisem edina, s katero se je želel poročiti. Skupaj sva sklenili, da se mu bova maščevali. Nato sva skupaj sestavili načrt in kasneje sem se odpravila k Tulpenheimu. Moj oče ni vedel, da se bom poročila, sploh pa ne tako hitro, zato sem mu morala povedati resnico. Ko sem mu govorila o vsem, kar se je zgodilo, sem se kar tresla, a je na koncu to sprejel in mi ga pomagal pretentati. Ker je bila v načrt vključena tudi poroka, sem si morala izbrati zaročenca, ki mi ni bil najbolj všeč, saj je zelo neroden in mi je vedno, kadar sva plesala, skoraj polomil vsa rebra ter tako stiskal prste, da jih nisem čutila. A sem ga vseeno izbrala za ženina. Ko so prišlinTulpenheim, njegov Mankof in Glažek, smo se usedli k mizi. Bil je čas, da ženin, nevesta in priče podpišejo pogodbo, kjer so Tulpenheim, Monkof in Glažek ugotovili, da se z menoj ne bo poročil Tulpenheim, ampak Anže. Oni so zgolj priče.

Tako se je končala moja poročna dogodivščina, kjer je Tulpenheim dobil to, kar si je zaslužil.

Naja Črnčec, 8. razred

Timotej Raner, 4. razred