V moji sobi pod mizo, 1799

Dragi dnevnik,

moj oče je ugotovil, kaj sem naredila. Pridigal mi je, kako bi se lahko naskrivaj poročila s Tulpenheimom. Jokal je, težko ga je bilo gledati takšnega. V glavi so mi misli cel čas govorile: ,,Kakšna trapa si, kako zelo si naivna.” Sama ne vem, zakaj sem želela biti žlahtna gospa. Da bi bila videti fina?

Oče misli, da sem ga hotela razžalostiti. Pa vendar to ni bil moj namen. Želela sem si samo prečudovitega in pametnega Tulpenheima. Vsak dan mi je govoril, kako sem samo njegova, da me ljubi in da nikoli ni pogledal druge. Mislila sem, da sem pametna in ne bom nasedla takim stvarem. Zdaj jokam in si želim, da ne bi nikoli spoznala, kakšen je v resnici. Imel je vse, kar sem iskala pri Anžetu. Znal je nežno prijeti, česar Anže ni znal, bil je spreten z besedami, to je tudi bila težava pri Anžetu. Anže je bil neroden, a je dokazal, da je fant z zdravo kmečko pametjo. Lahko premaga gospoda. Ko je prišel k nama z očetom, je prišel oblečen kot pravi klovn. Imel je nekakšen čuden klobuk in prevelik plašč, začel mi je dvoriti. Pravila sem mu, naj neha, on pa meni nazaj: ,,Saj do pred kratkim si želela, da bi bil takšen.” Razložila sem mu, da ga ljubim in naj klobuk ter plašč kar stran vrže. Še nekaj časa mi je pod noge metal ljubezen s Tulpenheimom, ampak mu je oče naročil, naj preneha. Dodal je, da naj sprejme opravičilo. Seveda ga je, saj ni mogel zatreti dejstva, da me ljubi. Kar sem si najmanj želela, je to, da bi Šternfeldovka izvedela za prevaro. Sama se je odločila, da bo temu naredila konec in je Tulpenheimu nastavila past. Konec koncev je za nos vlekel tudi njo. Tik pred srečanjem je preverila, da ne bi mogoče jaz vsega pokvarila. Oče je kot vedno jamčil zame.

Ko bo vsega tega konec, se bom lahko v miru posvetila poroki z mojim dragim Anžetom. Tudi oče bo vesel, ko bo videl, da sem ga poslušala.

                                                               naivna Micka

Manja Jug, 8. razred

Ema Senekovič, 8. razred