pod Ljubljanico, 1805
Dragi dnevnik,
kot že veš, sem zelo izbirčna oseba. Vsak fant ni zame, zato še do sedaj nisem imela pravega fanta. Sem lepa in vzvišena, izbirala sem fante, ki so bili že zasedeni in jih kradla njihovim ženam.
Ampak naj ti povem, da odkar živim s povodnim možem, je moje razmišljanje drugačno. Živim pod lepo Ljubljanico v stari in ne preveč razmetani hiši. Dom, v katerem sem, ni niti malo približek mojega doma zgoraj na kopnem. Pohištvo je staro, obrabljeno in ponekod plesnivo. Prav nič lepo ne izgleda, še manj pa diši. Dovolj o hiši, posvetiva se zdaj meni. Povodni mož je grozen sostanovalec, v redu mu je, če je razmetano in umazano. Mene to zelo moti, a se skušam privaditi, saj sem se odločila, da ne bom več tako stroga in vzvišena. S povodnim možem se strinjava v samo eni stvari in to je to, da se moram nujno spremeniti, če želim še kdaj videti Ljubljano. Vsako jutro mi reče: ,,Dobro jutro, kakšne stvari boš danes spremenila?” Odgovorim mu: ,,Poskusila bom opraviti kakšno umazano delo, kot na primer očistiti tvoj vrt iz alg.” Tega se tudi lotim, drugače me kaznuje, tako da mi podaljša mojo kazen pod vodo. Vsak dan me obiskuje neka gospa in me sprašuje, kako se počutim tukaj spodaj. Na kratko ji odgovorim, da se še privajam. Na koncu vsakega dneva si v postelji govorim, da je povodni mož naredil prav, ko me je zvlekel pod vodo. Vesela sem, da se je to zgodilo, saj mi je lahko samo on odprl oči in pokazal, da obstajajo tudi drugi ljudje.
Preden zaspim, si ponovim: ,,Resno se moram spremeniti in dokazati, da lahko postanem boljša jaz.”
Naslednje jutro me kot vedno čaka isti pozdrav. Najbolj sem vesela, ko dobim nalogo, da pomijem posodo. S tem nimam težav, saj tako nimam umetnih nohtov, posodo pa perem v milnici. Želim si, da bi mi uspelo, da na koncu vzljubim to malo in staro hiško. Še nekaj … Pridobila sem nekaj teže, nisem več tako suha, da bi se videla moja rebra.
Na koncu ti želim povedati, da ko se bom vrnila, bom povsem drugačna oseba kot zdaj. Sploh me ne boš prepoznal. Živela bom drugače kot pred srečanjem s povodnim možem.
Ti pišem, ko pridem na površje v svoj lep dom.
Manja Jug, 8. razred
Zoja Žnuderl, 4. razred